Sju ungdomar går förbi ett hus.

Soj tano o zločin sebepi i čast?

O nasilje hem o maltretiribe sebepi hem i čast tano vrsta zločina kasi svrha tani te arakhipe o kolektivna norme hem o vrednosti ko konceptija sar čast, rumimo čast, ladž hem biladžavipe. Ko akala okolnostija tani i čast jekhe manušeso vrednost hem pravo ko respekt.

Ko kontekst čast, e muršesi čast merini pe kobor ov šaj te kontrolisini e džuvljen kola ljese familija hem odova oljengo trupi, ponašibe hem oljengo seksualnost. Keda dijekh džuvlji ki familija prekršini o idealija ja o vrednostija kola isi ki grupa, tegani odova anela ladžavipe odolje muršese. Tegani o nasilje hem o maltretiribe koristini pe te arakhipe hem obnovinipe i čast koja hine našaldi ja andi ko pučibe. I grupa šaj te ovel i porodica, i familjija, dijekh klan hem avera slična grupe.

Koncept časti

I čast ko but kontekstija dikhela pe sar diso pozitvno. Ko individualistička društva i čast tani phanlji hem osobinencar sar o poštenje, integritet hem pravednost. Odola tane disave kvalitetija kola šaj te oven ljen sarine ko dijekh društvo. Odoljese sarine šaj te ovel ljen čast kova čerdo ko individualizam. Ko kolektivistična društvija samo o murša isiljen čast. O džuvlja valjani te ovel ljen ladž ko trupi te šaj o murša ki familjija te ovel ljen čast. Avere lafijencar, i ladž tano jekh norma ki kultura časti.

Norme ko kulture časti

Ko norme časti khuvela hem mislibe so e familjijako ugled hem i reputacija zavisini ando džuvljengo čačutno na navodno ponašibe, kobor šukar ičerena pe ko odova so smatrini pe ok premalo ideali te ove nevino hem čedno. Akava ideali značini so o bidinde čhaja hem romnja mora te adžičeren te ovel ljen seks dži na khuvena ko brak, a ando dinde džuvlja očekujini pe te na ovel ljen seks averencar nego pe romeja.

Osetinama zarobimi. Hinema kamlo kas čače mangljum. Sa rumindže mandar. Nikad više na te dikhav lje.

Ando Rädda Barnens izveštaj ”Sa so me na tromal”

Moć hem kontrola

I moć hem i kontrola tane centralna elementija ko maltretiribe sebepi i čast. Odova mothovi pe adžahar so primenini pe ograničibe, bizakonito pretibe, emocionala ucene hem razna vrste poniziba. Često tano odova ki granica e psihičko zlostaviba.

O maltretiribe sebepi i čast isilje sar cilj te kontrolišini e familjija sar bi sprečini pe te ponašinen pe disar so šaj te uvredini manušesi, e porodicaki, e familjaki ja celo grupaki čast.

O maltretiribe sebepi i čast često značini so o dad hem i daj kontrolišinena sa so isi veza oljenge čhavencar. Šaj te značini sar o čhave ka uraven pe, kasa te družinen pe, ki koja škola ka džan hem kola slobodna aktivnostija ka ovel ljen. Šaj hem te ovel so o čhaja hem o čhave fizički hem socijalno ulavena pe, ama hem e džuvlja ando murš ko čher, ko anglo-škole, škole ja ko slobodno vakti.

Maltretiribe sebepi i čast šaj te mothovi pe hem adžhar so džiko cidela pe ja ignorisini pe andi zajednica. Odija osoba šaj te vičini pe uvredljiva navencar sar ko primer, šuntavo, kurva ja napoželjno. Ama šaj te ovel te pretini pe odola osobače ko razna načinija, sar ko primer so avera andi grupa ka čeren olako dživdipe nepodnošljivo.

Ko 12. člani ki konvencija ando čhavorikane čačipa pisini:

O države kola potpisije i konvencija mora te obezbedinen e čhavorese kola tane ko stanje te formirinen poklo mišljenje hem te ovel lje pravo te vačeren po mišljenje ko buča kola vačeri pe ando čhavore. Oljengo mišljenje valjani te poštujini pe ko zavisnost kobor o čhavoro isilje berš hem tano zrelo.

I situacija tani često averčhane ando pol ko pol. O čhaja hem o romnja tane često pobuter kontrolisime hem pobuter ograničime ando čhave hem o murša ki kultura časti.

O maltreteribe šaj te ovel, sa ko primer, te ženine e čhavoren ja dijekh phureder čhivela pe zorjeja ja hovavi pe ko dijekh brak protiv poklo čefi. Šaj hem te ovel so o čhaja hem o džuvlja, na tromal te družinen pe e čhavencar ja muršencar, ja mora uvek te ovel ljen jekh murš pratioc keda tane avrijal.

Jekh osoba šaj te ovel maltretirimi sebepi i čast sar kazna sose ponašija pe sar so na valjandža. Šaj te ovel so avera andi grupa ponašinena pe samči odija osoba na postojini. Odija osoba šaj te ovel izbacimi andi zajednica ja vičimi ponižavajuća navencar.

O maltretiribe sebepi i čast šaj te praktikujini pe adžahar so džikas čhiveja zorjeja te maltretirini dijekhe avere andi porodica ja familjija, sar ko primer jekh čhavoro čhivela pe te kontrolišini ja ograničini pe phenjen. Ko esavko slučaj tane hem o čhavo hem o čhaja maltretirime sebepi i čast.

Ograničibe

O čhavore hem o terne živinena često but ograničiba. O granice čhivena pe ando phuredera a ando čhavore hem o terne očekujini pe te poštujinen o čhivde pravila. O staratelj isilje parvo te čhivel granice hem te odlučini ko buča ando po čhavoro. Ama o čhavore hem terne isiljen parvo te utičinen hem učestvujinen ko pučiba kola odnosinena pe koro oljende.

E čhavorenge mogućnostija te utičinen ko po dživdipe barjona sar ovena po phuredera. E čhavorengo hem e ternengo dživdipe, okoljengo kola živinena ko kontekst časti, obično pobuter ovela ograničimo so pophuredera on ovena. Posebno odova važini e čhajendže kola često osetinena so oljengi sloboda tiknjola čim dobinena i jekhto menstruacija.

But tano pharo te džanel pe i granica maškari prihvatimi roditeljengi gajlja hem ked kršinena pe e čhavorengo hem ternengo pravo ki sloboda. O ograničenja kola o roditeljija čhivena nane uvek opravdana. Odova šaj te ovel so kontrolišinena e čhavoren adžahar so kršinena oljengo pravo kokri te odlučinen ando disave buča ko po dživdipe.

Me mangava te džav te nandžovav me amaljencar. Te osetinama so hijum sar sa avera. Ama me nanema čak ni dijekh kupaći ja bikini.

Ando Rädda Barnens izveštaj ”Sa so men na tromal te čerav”

O čhavore isiljen prava iako nane ljen jekh samostalnost sar o bare. E čhavorengo pravo te učestvujinen tano izraz ando oljengo pravno hem socijalno položaj kova isiljen ko društvo. E čhavorengo pravo te oven šunde, te učestvujinen ko pučiba kola tane ando oljende tano jekh andi osnovno vrednost ki čhavorengi konvencija. O phuredera valjani te ljen ko obzir e čhavorengo pravo te učestvujinen ko pučiba ando čhavore.

O čhavore hem o terne kola živinena e maltretiriba sebepi o čast, na tromal te oven pe amaljencar odobokhar sar avera ko oljenge berša. Oljendže šaj te ograničini pe ko save thana šaj te džan ko slobodno vakti, savo sikavibe šaj te dobinen hem sar te uraven pe.

E čhavorengi ja ternengi situacija šaj te ovel pana pogore te pripadinena ki dijekh posebno grupa sar ko primer o manuša kola isilje dijekh invaliditeti ja identifirinena pe sar HBTQ manuša. Odova sar ko primer šaj te ovel so pobuter kontrolišini pe ked i familjija primetini so isilje dijekh aver seksualno orijentacija.

Nasilje

Nasilje sebepi i čast šaj te ovel fizičko, psihičko, materijalno, seksualno ja simbolično nasilje, ja paljem kombinacija ando disave ando akala.

Fizičko nasilje

Fizičko nasilje tano but različita forme ando maltretiribe keda i žrtva ovela izložimi te osetini dukh hem isila fizička povrede. O nasilje šaj te ovel džiko te khuvel pe preja, khuviba, te tharel pe, te kušel pe ando bala ja napad kiselina.

Nane neobično o nasilje sebepi i čast te uključini ritualno zlostavibe sar ko primer, zorjeja džikas te šišini pe, različita trupese kotora te čhinen pe ja džikas te dukhavi pe e kiselina. Jekh aver rituali tano džiko te zlostavini pe bučencar ko kola dikhela pe sa melalje, sar o metle, roj kundrendže ja papučencar.

O cilj akalje ritualencar tano ki jekh strana i žrtva te isključini pe ando društvo, a ki dujto strana te ljel pe e nasilnikostar i moralno odgovornost odoljese so čerela.

Psihičko nasilje

O psihičko nasilje značini so džikas vičini pe ponižavajuće navencar sar ko primer kurvo, zaostalo, bezvredno, nepoželjno. Odova hem šaj te značini so i žrtva ispitini pe ki grupa, ponizini pe, isključini pe ando društvo hem pretini pe razna kaznencar.

Obično tane o delija kola šaj te klasirinen pe sar psihičko nasilje paše e ponašiba kuri i žrtva zlostavini pe, sar ko primer adžahar so ponižini pe ja kontrolisini pe adžahar so pretini pe kaznencar.

Materijalno nasilje

O materijalno nasilje kova vičini pe hem ekonomsko, šaj te značini disave ograničenja, sar ko primer i žrtva na tromal kokri te vodini računi ando pe pare, ama značini hem ekonomsko ucenibe. O ekonomsko ucenibe šaj te ovel so nasilnik ljelja pare andi žrtva te na mothovi e žrtvake familjijače diso so šaj te ovel ladžavo.

Seksualno nasilje

Silovanje, incest, ked kontrolisini pe i nevinost, sakatibe e džuvljenge genitalije hem operacija himena ama hem seksualno uznemiribe tane primerija ko seksualno nasilje kova šaj te ovel ko kontekst časti. Čhavorengo brak hem brak zorjeja tano često phandlo e seksualno nasiljeja.

O seksualno nasilje šaj te ovel posebno pharo ko kontekst časti sose šaj te ovel lje duj strane. I žrtva doživini seksualno nasilje hem ko isto vakti rizikujini te ovel kaznimi te i familjija ja avera kuri oj živini šunena ando odova.

Simbolično nasilje

Različita vrsta phagiba, sar ko primer ked uništini pe džikase buča ja povredinena pe džikase životinje, tane primerija ko simbolično nasilje. Akala čeriba isiljen isto simbolika sar o rituali ko fizičko nasilje ano jekh kontekst časti.

Maltretiribe sebepi i čast tano zločin

Ando 1. januar 2022. berš ulo o maltretiribe sebepi i čast zločin ki Švedska. Maltretiribe sebepi i čast tano jekh nav kuri khuvena zločinija kola čerena pe e ciljeja te ičeri pe ja te irini pe jekh manušesi, porodicaki ja e familjijaki čast. Odova krivično delo značini so džiko čerdža disave krivična dela a so o čeriba hine lje cilj te narušini pe e žrtvako integriteti hem skroz ponizini pe e žrtvako samopoštovanje. Odoljese o zločinac šaj te osudini pe ko zatvor najhari jekh tekvaš berš, te odova čerdža pe sebepi i čast.

Nane ljen sa o zločinja veza e zločinencar sebepi i čast. Kola krivična delija isiljen veza e zločinencar sebepi i čast tane ograničime ko jekh spisko ki kaznengi odredba ko 4. šero 4 paragrafi ko krivično zakonik. O lafi tano ando zločinija ko šere 3, 4, 6 hem o 12 ko krivično zakonik, ko šero 5 ko 1 hem 2 paragrafi ko krivično zakonik hem o 24 paragrafi ko Zakon (1988:688) ando zabrana kontakta. Odova šaj te ovel zločinija sar o napad, bizakonito pretibe, seksualno uznemiribe hem phagibe ama hem ked prekršini pe i zabrana kontakta.

O krivično delo maltretiribe sebepi i čast tani sar ko primer ked džiko džikas poloko zlostavini, bizakonito pretibe hem phagibe. Odoljese šaj te ovel pe osudimo ki postrogo kazna premalo o zakon ando maltretiribe sebepi i čast te isi motiv časti palo zločin. 

Odova nevo zločin šaj te primenini pe ked o zločinija ponovinena pe hem ked o čeriba tane sistematska. Ama nane mislimo o najphare zločinija sar o mudaribe, silovanje hem džuvljengo obrezanje te khuven ko zakon ando zločinija sebepi i čast. O pophare krivična delija, slično so važini ko ozbiljno narušibe o rahati hem o ozbiljno narušibe e džuvljako mir, valjani te tretirini pe odvimo. Ko odova način o zločinac šaj te osudini pe hem e zločinese sebepi i čast, e potikne zločinendže kola čerdže pe sistematski hem sebepi i čast, sar ko primer o silovanje. Ked džiko krivično optužimo e pophare krivično zločinendže šaj hem o zakonija kola hine angljeder te primeninen pe ko zločinija sebepi i čast hem sa te račujini pe ki kazna.

Prinudno brak hem čhavorengo brak

Premalo švedsko zakon tano zabranimo džikas te čhive zorjeja te khuvel ko brak ja ki disavi slično zajednica. O zločin vičini pe prinudno brak hem šaj te ovel pe osudimo ko maksimalno štar berš zatvor.

Ando 1. jul ko 2020. berš tano zabranimo e čhavorengo brak. Jekh brak ja dijekh slično zajednica džikasa ko isilje pohari ando 18 berš tani nezakonito ki Švedska bizo obzir da lji odova čerdža pe ki Švedska da lji ko inostranstvo. Nane o čhavoro kova čerela diso nezakonito nego odola kola organizujinena ja dozvoljinena o čhavoro te khuvel ko brako ja dijekh slično zajednica. Hem okova kova ženini pe jekhe čhavoreja ja planirini bijav jekhe čhavorese čerela zločin. O zločin vičini pe čhavorengo brako hem odoljese šaj te dobini pe dži ko štar berš zatvor.

Sakatibe e džuvljenge genitalije

Premalo švedsko zakon tano zabranimo te čerel pe intervencije ko džuvljenge spoljašnje genitalije e ciljeja te sakatini pe ja te izazivini pe trajna promene ko odola osobake genitalije. Akava tano zabranimo bizo obzir da lji i žrtva slažini pe te ovel intervencija da lji na.

Sakatibe e džuvljange genitalije šaj te anel bare povrede e manušnjače koja tani žrtva. O cilj tano te kontrolišini pe e čhajengi hem e romnjengi seksualnost hem te čhivel ljen te povezinen pe genitalija dukha hem ladža. I intervencija često čerela pe bizo anestezija.

Isi različita tipija ja stepenija ando akava sakatibe. Najtikni intervencija značini so o klitoris ja i koža ando klitoris sa, ja jekh kotor ikalji pe. Aver vrsta značini so o genitalna vošta sa ja hari ukloninena pe. O trito vrsta vičini pe infibulacija kova značini so sa o spoljašnje genitalije čhinena pe a o okolno tkivo sivela pe hem ačhavi pe samo jekh tikni rupa muterese hem e ratese andi menstruacija.

Uzo akala vrste isi hem avera štetna intervencije kola klasifikujini pe sar sakatibe e džuvljenge genitalije kuri uključimo rezanje, struganje, intervencija thariba ja o takozvano bockibe.

O sakatibe e džuvljenge genitalije ko čhaja hem ko džuvlja obično ovela angljeder so i žrtva ovela seksualno aktivno. Odoljese nane čudno o čhavore te oven izložime akaljese. Na postojini medicinsko osnova te sakatinen pe o genitalije ko čhaja hem ko džuvlja.

Aver načinija sa o nasilje hem o zlostavljanje mothovipe

Nasilje hem zlostavibe sebepi i čast šaj te mothovipe ko but načinija. Osim džiko te del pe ja ženini pe zorjejaja hem o sakatibe e džuvljenge genitalije isi hem aver forme sar o pretibe hem o nasilje, ama hem ugnjetavanje prekalo različita pritiskija.

Pokušaj promene

E manušendže kola tane hbtq a živinena ko kontekst časti šaj o ugnjetavanje te ovel te živini pe ko aver rodno identiteti ja seksulano orijentacija nego so on kokri identifikujinena pe. O pokušaj džiko te promini pe šaj te ovel ked i porodica ja i familjija birini bračno amalje ko suprotno pol. Odova šaj hem te značini te zabranini pe odolje osobače te uravi pe ko jekh način ja te na družini pe disave manušencar.

Vaspitna putujiba

O vaspitna putujiba tani jekh forma ko maltretiribe sebepi i čast kova isilje sar cilj te kontrolišinen pe o čhavore hem o terne kola na živinena premalo norme kola čhivdža i porodica ja i familjija. Tegani i porodica, ja dijekh slično grupa, anena odluka o čhavoro je o terno te bičhalji pe ki roditeljengi phuv kotar avena hem uduri te živinen e familjija hem averencar andi grupa kola ka vaspitinen odola terna osoba premalo vrednostija odola grupače.

Zabrana te putujinipe

Te bi sprečini pe o čhavoro zorjeja te ljegari pe ki aver phuv, te del pe uduri ko rom ha te čerel pe sakatibe o genitalije, šaj e čhavorese te ikalji pe zabrana te putujini.

I socijalno služba šaj te bičhalji zahtev dijekhe čhavorese te isi zoralo rizik o čhavoro te ljegari pe ki aver phuv ja te ačhavi i Švedska ciljeja te khuvel ko brak ja ko dijekh slično zajednica ja te isi rizik so ka ovel genitalno sakatimo. O zahtev bičhalji pe ko upravno sudo.

Ko hitna slučaja i socijalno služba šaj te odlučini ando jekh zabrana hem palo odova te bičhalji o zahtev ko sudo, kova palo odova anela odluka da lji i odluka ka ačhol.

Jekh andi zabrana valjani te dikhel pe paljem ko redovna periodija te šaj te procenini pe da lji i zabrana pana valjani. Keda više nane rizik e čhavorese, tegani i zabrana ukinini pe.

E zabrana te putujinipe na valjani te kombinujini pe odoljeja te ljel pe o čhavoro ja dijekhe avere zakoneja (1990:52) kova isilje posebna odredbe e ternendže, LVU.

I čast sar motivi – sebepi sose te vazden pe o kazne

Ki Švedska ando 1. jul 2020. berš isi osnov te vazden pe o kazne e zločinendže kola čerena pe sebepi i čast. Odova značini so keda o sudije valjani te anen odluka savi kazna valjani te dobini pe, mora te dikhen da lji tano o motivi e zločinese hine te arakhibe ja te irini pe i čast dijekha osobače, porodicače, familjijače ja dijekha grupače. Te o motivi hine čast, tegani i kazna ovela pobari nego so bi inače ovela odolje zločinese.

Da bi o sudija šaj te barjačeren i kazna dijekhe zločinese tano dovoljno te ovel samo jekh motivi kova tano povezimo e časteja. Znači, e irini pe ja te arakhi pe o čast na mora te ovel jedino motivi sose o zločin ulo. 

I razlika maškaro nevo šajipe te bajrarčeren pe o kazne hem o nevo zakon zločin sebepi i čast tani so akava nevo zakon dela šajipe e policijače hem e tužilačese poefikasno te istražinen o zločinija kuri o motivi hine čast. Akava konkretno zločin dela šajipe te dikhel pe da lji hine motiv časti a sa odova dikhela pe hem dokumentujini pe.

Deportacija sebepi o zločin

Jekh manuš kova čerela zločin sebepi i čast, rizikujini kazna koja tani odredimi odolje zločinense kova čerdo. Prinudno brak ja čhavorengo brak šaj te del dži ko štar berš phanljipe. O krivično delo hovavibe sebepi o brak dela kazna dži ko duj berš phanljipe. E neve zločinense sebepi i čast i kazna šaj te ovel najhari jekh a najbut šov berš phanljipe. Keda vačera ando zločin sakatibe e džuvljenge genitalije, kobor tani i kazna zavisini ando odova da lji o krivično delo tano loko, ko normalno stepeni ja pharo krivično delo. O najpharo krivično delo šaj te del dži ko deš berš phanljipe.

Te o manuš kova čerdža o zločin tano stranco hem na avela kotar phuvja ando EES-područje, valjani te paldel pe andi Švedska. I deportacija tani moguće te dobini pe te o zločinco osudimo ki kazna phanljipe. O stranco kova tano osudimo za zločin sebepi i čast šaj te ovel deportujimo andi Švedska.

Ked procenini pe da lji jekh stranco čerdža dijekh krivično delo sose valjani te te paldel pe, o sudo mora te ljel ko obzir kobor odova manuš povezimo e švedsko društvoja. Pana so valjani te dikhel pe da lji i optužimi osoba ka ovel pogodimi hem sar, te ulji paldimi andi Švedska sebepi odova krivično delo. Odova značini so o sudo šaj te del hem potikni kazna nego so pisini te odoljese isi posebna razlogija.