Ett litet barn håller en polis i händerna.

Tuče kova reseja e žrtven kola doživinena zločin sebepi i čast

Tu kova reseja e čhavoren hem e ternen kola doživinena nasilje hem zlostavibe sebepi i čast isi tut jekh važno uloga. Ti uloga značini so tu primetineja koj tano ki odija situacija ama ki aver strana čereja diso te zaštitine e žrtven.

O čhavore hem o terne kola tane žrtve zločina sebepi i čast ja živinena telji zoralji kontrola ko jekh društvo časti šaj te osetinen pe but lošno sose tane zorjeja čhivde te živinen adžahar. Uobičajeno tano o ograničenja te bajron sar o čhavoro ovel pophureder. Te tu sar phurerder sumnjineja so džiko živini ko esavko društvo, tegani valjani posebno te obratine pažnja ko disave znakija ando nasilje hem zlostavibe.

Definicija ando nasilje hem zlostavibe sebepi i čast

O nasilje hem zlostavibe sebepi i čast isilje disave karakteristike sar ko primer: jekh ja pobuter manuša andi famljija kontrolišinena hem te sanksionišinen i kontrola hem o nasilje premalo jekh ja pobuter džuvlja hem čhaja. Odova pojam časti isilje poreklo ko but patrijarhalna hem heteronormativna ideje hem šaj te opravdinen o nasilje hem o zlostavibe hem e terne čhaven hem tikne čhaven posebno o hbtq manušen.

Znakija ko čhaja hem džuvlja kola tane žrtve

Isi but znakija sebepi kola dijekh manušni biološki smatrini pe sar čhaj ja romni koja tani žrtva ja rizikujini te ovel žrtva nasilja sebepi i čast. O znakija šaj te oven averčhane a zavisini da lji tani ko pučibe bidindi ja dindi čhaj ja romni.

Disave primerija kola mothovena ko bidinde čhaja hem romnja šaj te oven:

  • mora te dža čhere direktno palji škola hem na tromal te ovel tu disavo slobodno aktiviteti,
  • na tromal te vačere e murše čhavencar ja murša učiteljencar ki škola,
  • mora te uravi pe ko jekh posebno način,
  • te ovel ki gajlja so olako phral, murš familjija, komšija ja murš kotar isto phuv, ka dikhen la so čerela diso so na tromal te čerel ki škola ja uopšte avrijal.
  • na tromal te učestvujini ko obavezna školake aktivnostija sar o plivibe, seksualnost, pristajibe hem veze ama hem ni te džal ko izletija e škola kuri ka račeri pe,
  • uznemirenost ando nilajeso raspust, putujibe ki domovina ja putujibe ki familjija ki Švedska,
  • isi pučiba ando sakatibe e džuvljenge genitalije, kontrola nevinosti hem operacija himena, hem
  • te daral so o informacije ando olako reproduktivno sastipe, sa ko primer ando kontracepcije ja abortus, te aven dži ki familjija.

Znakija kola mothovena so jekh dindi manušni živini ko jekh kontekst časti:

  • na tromal te razvedini pe,
  • na tromal te čerel buti ja te vodini računi andi pi ekonomija,
  • na tromal te birini so ka uravi,
  • na tromal kokri te phirel ki javnost,
  • čhivel pe zorjeja averen te maltretirini sebepi i čast, hem
  • na tromal te ovel la amaljina kola nane lače familjija.

Znakija so o čhave hem o murša tane žrtve

Hem o manuša kola biološki smatrinena pe soj tane murša čhave hem roma šaj te oven izložime rizikese te doživinen nasilje hem zlostavibe sebepi i čast hem isi disave znakija ko kola valjani te obratina pažnja.

Disave znakija ko biženibe čhave hem roma šaj te oven:

  • na tromal te ovel tut dijekh aver seksualno orijentacija ja identiteti osim heteroseksualno,
  • te čhivel pe te ženini pe zorjeja,
  • te odbini te ispunini o očekivanjia hem zahtevija te kontrolišini pe phenjen hem averen džuvljen ki familija hem odova ki zabavište, ki škola hem ko slobodno vakti,
  • hem te odbini te ispunini o očekivanja hem zahtevija te kaznini dijekhe avere murše sose hinelje veza dijekha džuvlja ki familjija, hem
  • te ovel žrtva pretnji, agresije, nasilja, preziru, selidbi, edukativno putujibe hem brak te na šunela o zahtevija kola tane e muršese ko jekh društvo časti.

Znako so jekh ženimo murš živini ko kontekst časti šaj te ovel:

  • našti kokri te živini pe partnere,
  • na tromal te razvedini pe,
  • te odbini te ispunini o očekivanja hem zahtevija te kaznini jekha džuvlja ja murše kasa jekh džuvlji andi familjija hine la veza izvan braka, 
  • te odbini te ispunini o očekivanja hem zahtevija te kaznini pe čhaven adžahar so ka kontrolišini ljen, sakatini e džuvljenge genitalije ja zorjeja te čhiven ljen ko brak.
  • rizikujini te ovel ljese pretimo ja te ovel mardo sose isilje veza jekha džuvlja kasi familjija živini pramalo norme časti.

Znakija so o HBTQI manuša tane žrtve

O manuša kola pripradinena ki HBTQI grupa šaj te oven žrtve ko aver načinija nego o čhaja, o džuvlja, o čhave hem o murša. Isi znakija ko kola posebno valjani te obratini pe pažnja te šaj te primetini pe so jekh HBTQI manuš tano ko rizik te ovel žrtva nasilja sebepi i čast.

Disave znakija ko HBTQI manuša:

  • na tromal te ovel tut dijekh aver seksualno orijentacija ja identiteti osim heteroseksualno,
  • na tromal te mothovi po polno osećaj kova pasujini oljese identiteja hem osećajencar,
  • te čhivel pe ko brako zorjeja,
  • te čhivel pe ko odova so vičini pe ”promibe”
  • hem na tromal te družini pe ko HBTQI društvo, hem
  • na tromal te vačeri hem mothovi po čačutno identiteti.

Istražibe ando nasilje hem zlostavibe sebepi i čast (ko švedski)

O Davin Rexvid tano predavači hem istraživači ko Univerziteti ki Štokholm. Ko akava film ov vačeri soj tano o nasilje hem zlostavibe sebepi i čast, so značini odova hem sar o nasilje hem o zlostavibe šaj te dičhon. Ov mothovi hem so o društvo valjani te čerel preventivno protiv akava nasilje sebepi i čast hem dela savet e profesionalno manušendže kola resena e žrtven.

20,02
Talmanus

Kola slobode hem prava kršinena pe?

O nasilje hem zlostavibe sebepi i čast kršinena but individualno sloboda hem manuškane čačipa ja prava.

Primerija ko manušikane čačipa hem slobode kola tane ko rizik te na ičeren pe ko jekh kontekst časti tane:

  • Pravo ko dživdipe
  • Pravo ki sloboda hem sigurnost
  • Zaštita ko privatno dživdipe
  • Pravo ko jekhipe ko brako
  • Vačeribnjasi sloboda
  • Zabrana i diskriminacija

So phenela o zakon?

Ko švedsko zakon isi odredbe kola arakhena ando nasilje hem zlostavibe sebepi i čast. Ko zakon isi hem buča kola šaj te koristinen pe te sprečinipe hem čhinavipe o zločin sebepi i čast.

  • Isi zabrana te sakatinen pe o genitalije ko čhaja hem romnja.
  • Čhavorenge brakija hem prinudna brakija tane nezakonita ki Švedska.
  • Čhavorenge brakija kola čerde ko inostranstvo na priznajinena pe ki Švedska.
  • I poligamija tani zabranimi ki Švedska.
  • Zabrana te ikljol pe andi phuv šaj te del pe te jekh manuš telo 18 berš rizikujini te ljegari pe ki aver phuv te ženini pe, te sakatini pe o genitalije ja te izložini pe dijekh aver forma nasilja sebepi i čast.
  • O dokazimo motivi časti šaj te anel dži ki postrogo kazna.

Premalo Socialstyrelsen tano protivno švedsko zakoneja te kontrolisini pe da lji dijekh čhaj ja terni džuvlji nevino. Jekh državno istražitelj dobija buti te ispitini kobor kontrole nevinosti hem ”operacije himena” čerena pe hem te predložini zakonija kola valjani te anen pe te šaj te zorjačeri pe i zaštita ando esavski nepravilno kontrola seksualnosti e čhajengo hem e romnjengo.

So šaj tu te čere?

Tumen kola čerena buti e čhavorencar hem e ternencar šaj te aven ko kontakt e manušencar kola tane žrtve, ko rizik tane te oven žrtve ja kola averen izložinena nasiljese sebepi i čast. Sar phureder manuš tu šaj te čere šukaripe e čhavorendže hem e ternendže adžahar so ka ove othe oljendže, ka šune šukar, ka puče pučiba sar ko primer ando nasilje hem zlostavibe.

Sar manuš kova čerela buti odoljeja, šaj te kontaktirine i nacionalno linija pomožibase e profesionalendže, koja ičeri o Nacionalno tim protiv o nasilje sebepi i čast kova tano ko Länsstyrelsen Östergötland. Othe šaj te dobine savet ko anonimna slučaja.

Šaj te obratine tut ki socijalno služba ki tumari opština te dobinen savet sar te rešinen o pučiba ko kontekst časti. Te sumnjineja ko zločin kontaktirin i policija.  

Ko but regionija ki Švedska isi Barnahus ja resursno centro kasi buti fokusirimi ko slučaja kuri i kultura časti utičini ko čhavore hem o terne. Ko disave kotora ki phuv isi hem avera specijalizovana ustanove kola čerena posebno buti e pučibencar ando kultura časti.

Sa o organizacije manglje te čhinavav sa o kontakt me familjija ama me na čhinadžum iako pretije maj hem isključije man… men mislijum so ko kraj ka prihvatinen man sar so hijum.

Intervjuisimi osoba ko izveštaj ando Socialstyrelse ”Jekh dživdipe bizo nasilje hem zlostavibe”

Prijavibe

Te sumnjijeja so dijekh čhavoro ja terno tano žrtva ja rizikujini te ovel žrtva nasilja sebepi i čast, čer jekh prijava ki policija. Ičer ki godi so tu kova čereja buti ki škola isi tut obaveza te prijavine ki socijalno služba te sumnjineja ja džane so dijekh čhavoro tano ko pharipa. Na valjani te ove sa sigurno te bi prijavine, dovoljno tano so hijan zabrinuto so čhavo tano ja ka ovel žrtva.

Mere hem alatija

Te prijavine ti gajlja ki socijalno služba hem te prijavine ki policija ked sumnjijan dijekh zločin tano diso so tu šaj te čere. Isi pana disave mere hem alatija kola šaj te koristinen te pomožinen hem arakhen e čhavoren ando pharipa.

Zabrana te putujinipe

Te bi sprečini pe dijekh čhavoro te ljegari pe ki aver phuv hem uduri te čhivel pe ko brako ja te sakatinen pe o genitalije, šaj te del pe zabrana odova čhavoro te putujini.

O odbor e socijalno arakhibase šaj te bičhalji zahtev ko upravno sudo te isi jekh zoralo dokaz so o čhavoro rizikujini te ljegari pe ko inostranstvo ja te ačhavi i Švedska ciljeja te čhivel pe ko brak, ja ki slično veza ja te sakatinen pe o genitalije.

Ko hitna slučaja i socijalno služba šaj te odlučini ando jekh zabrana hem palo odova te bičhalji o zahtev ko sudo, kova palo odova anela odluka da lji i odluka ka ačhol.

Jekh andi zabrana valjani te dikhel pe paljem ko redovna periodija te šaj te procenini pe da lji i zabrana pana valjani. Keda više nane rizik e čhavorese, tegani i zabrana ukinini pe.

E zabrana te putujinipe na valjani te kombinujini pe odoljeja te ljel pe o čhavoro ja dijekhe avere zakoneja (1990:52) kova isilje posebna odredbe e ternendže, LVU.

Briga hem nega ando terne

Aver mere kola šaj te oven aktuelna ko slučaja kuri isi čast kontekst isi ko zakon(1990:52) hem isi posebna odredbe andi nega ando terne, LVU. O zakon ando socijalna usluge (2001:453) šaj obično te koristini pe sar podrška ko mere ko slučaja nasilja sebepi i čast sose tano čerdo ko principi dobrovoljnosti.

O čhavoro šaj te dobini nega premalo član 2. ja 3. § LVU te o čhavoro rizikujini te ovel žrtva ko čher ja isilje lošno ponašibe ko društvo kova tano rizično e čhavorese. Nasilje hem zlostavibe sebepi i čast, sa ko primer čhavorengo brak, prinudno brak ja sakatibe o genitalije, šaj te ovel osnova za negu premalo član 2. § LVU.

Premalo član 6. § LVU šaj jekh čhavoro te ljel pe ando jeri odmah te zaštitini pe hem negujini pe, te angluni procena ando socijalno služba mothovi so isi potreba odoljese. Ko hitna slučaja odlučini o predsednik ko odobor e socijalno arakhibase. Jekh hitno ljejbe e čhavore šaj te ovel aktuelno te ponodri dži trajini i istraga mothovi pe so isi odija potreba arakhibase hem so nane vakti te adžičeri pe.

O odobor e socijalno arakhibase šaj te odlučni o boravište te ovel tajno hem te ograničinipe o kontakt premalo član 14. § LVU.

Zaštitimo prebivalište

O manuša kola tane žrtve ja rizikujinena te doživinen nasilje sebepi i čast valjani često te čhiven pe te živinen ko aver thana sebepi so o čherutne tane pretnja oljendže. Odoljese valjani te oven zaštitime smeštaja hem porodična čhera negače hem živibase (HVB). O odobor e socijalno arakhibase mora e žrtvače te den odgovarajućo privremeno smeštaj ko individualno nivoi. Odova zaštitimo ja privremeno smeštaj valjani te ovel lje resursija hem iskustvo te šaj te primini hem te del e ugrozime čhavorese podrška hem pomožibe koja valjani ljese.

Posebno tano važno o čhavore hem o terne kola ljena pe hem čhivena pe ko dijekh aver čher, te dobinen stalno podrška, sose šaj te ovel but pharo te odvine tu andi porodica koja isila kultura časti. Šaj ka valjani pomoć hem podrška te izgradinen nevo dživdipe hem te ikljon ko kraj svakodiveja.

Aver mere

Uzo odova so pomijam upre šaj te ovel razlogija te anen pe aver mere te arakhenpe o čhavore hem o terne. Sa ko primer, šaj e žrtvače valjani te zaštitinen pe o lična podatkija prekalo Skatteverket ja šaj valjani te rodel pe zabrana kontakta.

Isi razna forme sar te arakhe te lična podatkija. Najloki tani te obeležini pe o poverljivost, so značini so o lična podatkija nane dostupna ko spisko stanovništva. Aver korako tano arakhibasi registarcija stanovništva, so značini so iako seljini pe o manuš hem ponodri ačhola registrujimo ki purani komuna. Najbari zaštita tani ked falsifikujinena pe o lična podatkija hem tegani o manuš dobini neve podatkija ando po identiteti.

Zabrana kontakta značini so jekhe manušese zabranini pe te ovel lje kontakt e žrtva. Valjani te ovel jasno hem konkretno rizik so manuš šaj te uznemirini, progonini ja te čerel dijekh zločin protiv i žrtva. O tužiocija tane odola kola anena odluka andi zabrana kontakta.

O manuša kola tane žrtva nasilja sebepi i čast šaj ka ovel ljen potreba te pomožinen pe ekonomski te šaj te izdržinen pe hem ked tane čhivde ko dijekh aver than te živinen.

Savetija hem podrška

Tuče kova reseja e čhavoren hem e ternen kola tane žrtve, šukar tano te džane so isi razna oblikija savetija hem podrške kola isi te ljel pe a zavisini so e manušese valjani.

Podrška vačeribnja hem kontakt manuš tane primerija ko buča kola isi a kola dela o zakon ando socijalna usluge. I kontakt osoba šaj te ovel jekh lično podrška hem šaj te del pomoć ko razna načinija, posebno e državna institucijencar.

E čhavorendže hem e ternendže kola isiljen 13 hem pobuter berš, isi šajipe te dobinen vačeribe hem podrška ko ternengo prijemno odeljenje.

Važno tano te ičeri pe ki godi so šaj isi hem phralja hem phenja kase valjani podrška hem pomoć.

Ičer ki godi

Važno tano tu kova reseja e čhavoren hem e ternen te ičere ki godi te rese odolje terne manušen premalo oljenge pravilija.

Smernice ando zajedničko organi

Ko juni ko 2022. berš počija jekh zajedničko organi vlasti te den smernice ando nasilje hem zlostavibe sebepi i čast. O nacionalno timi kova isilje nadležnost te čerel protiv nasilje sebepi i čast koordinisini akija buti. O smernice podržinena o Brottsoffermyndigheten, Barnafrid vid Linköpings universitet, Polismyndigheten, Skolverket, Socialstyrelsen och Åklagarmyndigheten.

Ko isto vakti ked počija akija akcija ando zajedničko organi, počija hem jekh nacionalno informativno kampanja ando zakon hem alati protiv nasilje hem zlostavibe sebepi i čast. O informativno materijali tano e ugrozime čhavorendže, oljenge familjendže hem amaljendže ama hem okoljendže kola čerena buti te resen e čhavoren hem e ternen. O materijali isi te huljavi pe ko hedersförtryck.se hem isi e but razna kanalendže hem aparatendže, sar ko socijalna mreže, plakate ko A3 formati hem informativna ljila kola šaj te štampinen pe.

Valjaniče savet hem podrška ki ti buti?

Te tuče kova čereja buti akaljaja valjani savet hem podrška ki buti e nasiljelja sebepi i čast, isi jekh nacionalno telefon podrška kova šaj te vičine.