En ung man håller om en ung kvinna.

Tuče kova hijan pogodimo

Svako isilje pravo te ovel so mangela hem te živini adžhar sar so isilje čefi. Odova tano važno pravo kova isiljen sa o manuša, hem o čhavore hem o phuredera. Akava odnosini pe ko sa o manuša, bizo obzir kotar koja porodica aveja ja kuri hijan bijando hem kuri bariljan.

Sloboda te razvijine tu ko odova so mangeja te ove

O roditeljija isiljen odgovornost te podržinen hem te ljegaren pe čhaven te snađinen pe ko dživdipe. O roditeljija isilje pravo ko mišljenje ando pe čhavengo izbor. So o roditeljija mislinena soj tano šukar izbor tano averčhane andi familjija ki familjija. Odova zavisini andi pozadina koja o roditeljija isiljen, sar ko primer kolje tradicijencar on kokri barilje. Nane veza save vrednosti hem tradicije te roditeljija isiljen dži tu sar čhavoro tromal te razvijine tu ko odova so mangeja te ove.

So pophureder tu hijan, valjani bi sa pobari sloboda hem than te dobine te ane teklje odluke. Odova so jekh terno isilje pobuter odgovornost pe dživdipase hem pe izborendže nego o potikne čhave, tano važno kotor ko terneso drumo te ovel baro.

Ko disave porodice o čhavore hem o terne na dobinena pobuter sloboda hem odoljeja ni pobuter than te razvijinen pe ko odova so mangena te oven. Disave čhavore hem terne osetinena so oljengi sloboda tiknjola sar ovena pobare, hem so i porodica sprečini ljen te anen pe odluke. Odova šaj te ovel so o roditeljija odlučinena save šeja o čhave ka phiraven, save časija ka oven ljen ki škola hem kolje avere čhavorencar ja ternencar šaj te družinen pe.

Film ando nasilje hem maltretiribe sebepi i čast (ko švedski)

O Devin Rekvid tano predavači hem istraživači ko Štokholmsko univerziteti. Ko akava film ov mothovi ando nasilje hem ugnjetavanje sebepi i čast, so khuvela ko odova hem sar o nasilje hem o ugnjetavanje šaj te dičhol. Ov vačeri hem savi podrška hem pomoć tani dostupno okoljendže kola tane ugrozime.

10,34
Talmanus

Tu isi tut pravo te dža ki škola

O čhavore hem o terne isiljen pravo ki edukacija. Odova značini so sa o čhavore mora te džan ki škola. Odova značini so sa o čhavore valjani te oven ko sa o lekcije, iako o roditeljija na mangena odova. Ki Švedska isi diso so vičini pe obavezno školuibe. Obavezno školuibe značini so o čhavore mora te učestvujinen ki celo nastava ki osnovno škola, dži ko enjato razred. Hem i škola hem o roditeljija tane obavezna te obezbedinen o čhavoro te džal ko sa o časija ki osnovno škola.

Disave čhavore hem terne isiljen roditeljija kola na mangena oljenge čhave te džan ko disave časija. Sar ko primer, ki čas fizičko ja čas seksualno obrazovanje ki škola. Ama o roditeljija na tromal te zabraninen e čhavendže te džan ki nastava.

I sloboda te zaljubine tut upro kaste tu mangeja

Sarine isiljen pravo te zaljubinen pe upro kaste mangena. Odova značini hem so isi tut pravo te birine sar mangeja te živine to dživdipe hem kasa mangeja te živine. Ti familjija na tromal te kontrolisini kasa hijan. Ti porodica na tromal te vačeri če kasa te ženine tu, a ni te čhivel tu zorjeja te khuve ko brak te tu na mangeja. Tu isi tut pravo te birine te mangeja te khuve ko brako hem kasa odova ka čere.

En tjej med mobiltelefon får stöd av två kompisar

Čhavorengo brak hem prinudno brak

Te na mangeja te khuve ko brak ama ipak čereja odova sose odova mangena te roditeljija ja džiko aver, odova nane dobrovoljno. Nane u redu džiko te pritiskini tut ja te čhivel tut zorjeja, bilo te odova čerela pe pretiba, nasiljeja ja, ko primer, pokušibe te osetine tu krivo te na čerdžan odova so on mangena.

Nane ni dozvoljimo te roditeljendže ja džikase averese te ljegaren tu ki dijekh aver phuv hem de den tut ko rom ja te ženinen tu. Nane bitno da lji tano odova dozvoljimo ki odija phuv. Ki Švedska tane hem o čhavorengo brak hem o prinudno brak, krivična dela. Zločin tano hem te planirini pe dijekh čhavorengo brak ja odova te ovel ki sila.

Te hijan ki gajlja te na čhiven zorjeja ko brak tut ja dijekhe avere te phralje ja phenja, te familjija ja amalje, tegani tano šukar te vačeren džikasa kase verujinena andi ti briga. Svako koj tano ki esavki opasnost isilje pravo ki zaštita hem pomoć andi država. I socijalno služba hem i policija šaj te pomožinen tu te den tu zaštita hem podrška.  

Te na džane kasa te vačere šaj sar ko primer te kontaktirine i Linnamottagningen, Somaya kvinnojour och tjejjour ja Terrafem, kola tane organizacije kola čerena buti te pomožinen okoljen kola tane ko rizik te den pe ko rom ja kola živinen ko zlostavibe sebepi i čast. Ko Terrafem šaj te dobine podrška ko but čhibja.

Te i policija sumnjini so dijekh familija planirini hem spremini prinudno brak ja čhavorengo brak, mora te phravel pe istraga. Akava važini bizo obzir ko prijavindža hem iako i žrtva na mangela te prijavini. Dži istražini pe, čerela pe hem jekh procena savi zaštita i žrtva bi valjani.

Pravo ki tiklji seksualnost

Ko familjije ko kola isi kontrola sebepi i norma časti tano uobičajeno te kontrolisini pe e čhavorengi hem e ternengi seksualnost. I porodica mora te odobrini kasa o terne ki familjija šaj te oven ki veza. I kontrola značini često so na prihvatini pe aver seksualno orijentacija nego i heteroseksualno. Akava anela dži ko odova so o manuša kola tane homoseksualci, biseksualci, transseksualci ja queer mora te garaven pi seksualnost andi familjija te na oven maltreterime, pretime ja marde.

O porodice šaj te kazninen e ternen kola živinena sar on mangena, hem odova te pretinen so ka oven isključime andi familja, so planirinena zorjeja te den pe ko brak ja te pokušinen te prominen odolje manuše, a othe khuvela hem seksualno zlostavibe. Pokušaj te promini pe značini so džiko čhivela pe zorjeja te promini pi seksualno orijentacija, po rodno identiteti ja rodno prestavibe. Akava ovela ko jekh ”tretmani” kuri dena pe terapije hem ljekija.

E manušendže kola na tromal te živinen sar so mangena sebepi i familjijaki kontrola, šaj ka valjani ljendže zaštita andi policija hem andi socijala. Te osetineja tut ugrozimo, ja te tano zabrinimo džikase averese, kontaktirin e policija. Ko hitna slučaja vičin 112. Te nane hitno, šaj te posetine dijekh policijaki stanica ja te vičine e policija ko 114 14.

Te valjani če podrška hem savet šaj te kontaktirine o RFSL centar za podršku. Šaj hem te kontaktirine hem o chat za podršku ”O mangipe tano slobodno” ko Rädda Barnen.

Zaštita ando sakatibe e džuvljenge genitalije

Ko disave porodice kola živinena ko kontekst časti o sakatibe e džuvljenge genitalije koristini pe sar način te kontrolišini pe e čhajengi hem e džuvljengi seksualnost. Ki Švedska tano zabranimo te planirine hem te čere sakatibe e džuvljenge genitalije hem odoljese šaj te ove osudimo ki kazna. Hem akava nane zabranimo samo ki Švedska te čerel pe, nego hem te lje dijekhe čhavore ki dijekh aver phuv hem uduri te čere odova. Hem nane veza da lji odova odobrimo ki odija aver phuv.

O sakatibe e džuvljenge genitalije značini so cela ja kotora ando genitalenge vošta, o vošta andral ja o klitoris čhinela pe kotar džuvljano polno organi. Akava sakatibe tano štetno hem šaj te ovel opasno e manušnjače kase odova čerela pe. O manušnja kase čerdo akava sakatibe šaj te ovel ljen but fizička problemija palo odova a disave šaj te ačhon celo oljengo dživdipe.   

O čhavore isiljen pravo te na doživinen nasilje ko nisavo oblik. A o sakatibe e džuvljenge genitalije tano jekh oblik nasilja. Odova tano fizičko nasilje dži trajini i intervencija ama hem psihičko nasilje sebepi i trauma koja i žrtva trpini sebepi odova zlostavibe. Akava sakatibe šaj hem te ovel seksualno nasilje sose čerela pe te kontrolišini pe džikasi seksualnost.

Primerija ko problemija:

  • pharo tano te ovel tu hem dukhala ked isi tut seks,
  • i manušni isila dukha hem khandela dži isila menstruacija,
  • o ožiljkija palo obrezanje trljinena pe hem ovela pharo te beše, hem
  • i manušni isila pharipe ked mutrela.

O sakatibe e džuvljenge genitalije šaj te anel hem i žrtva te patini ando psihička problemija sebepi i dar hem lošna slike kola isila andi intervencija.

Ett barn intervjuas av en kvinna.

Konvencija ando čhavorenge prava

I Konvencija ando čhavorenge prava tano jekh internacionalno zakon kova tano usvojimo sar švedsko zakon. I Konvencija primenini pe ko sa o čhavore, bizo obzir o berša, kotar avena hem kuri živinena. Čhavore tane sa o manuša kola isiljen pohari ando 18 berš.

Sa o odluke kola anena pe ando čhavore mora te ljen pe ko obzir soj tano e čhavorese šukaripase. Odova dičhola ki član 3. hem tano jekh ando osnovno principi ki Konvencija.

O čhavore kola tane dovoljno zrela te formirinen po lično mišljenje, premalo član 12, isiljen pravo slobodno te vačeren po mišljenje ko buča kola isi veza e čhavorencar. E čhavoreso mišljenje valjani te ovel lje baro uticaj ko čhavoreso dživdipe sar o čhavoro bajrola hem ovela pozrelo.

Ko član 19. ki Konvencija ando čhavorenge prava, o države članice mora te čeren sa te zaštitinen e čhavoren ando sa o vrste fizičko hem psihičko nasilje, povrede, zlostavibe, zanemaribe, maribe ja iskoristibe a othe khuvela hem o seksualno zlostavibe.

Akija Konvencija isila hem zabrana o čhavore te oven izložime štetna bučendže.

O čhavoro kova ando disavo sebepi mora te ikljol andi porodično sredina isilje pravo ko posebno arakhibe hem podrška andi država. O države kola tane potpisnice mora te obezbedinen akava te ovel šajipe. Odova tano jasno ko član 20.

Isi pomoć te dobini pe

O čhavore hem o terne isiljen pravo te na oven kaznime odoljese soj tane. Te ovel kaznimo sose sar ko primer, džikasi seksualnost, džikase šeja ja kasa družini pe nane prihvatime ko porodična pravila, odova šaj te ovel protivzakonito. Te osetinena tumen kontrolisime ja ugrozime džikastar andi tumari porodica ja familjija, ja te hijen ki gajlja džikase averese, šukar tano te ulave ti gajlja džikasa kase verujineja.

Te na mangeja te vačere džikasa koj če paše, šaj te kontaktirine dijekh organizacija koja čerela buti te pomožini okoljendže kola tane kontrolisime ja džiko andi familjija pretini ljendže. Akate telje ka arakhe kontakt informacije ando nekobor organizacije kola dena podrška hem pomožibe.

Te hijan žrtva ando diso so mislineja soj tano krivično delo šaj odova te prijavine ki policija, adžahar so ka vičine 114 14 ja te dža ki dijekh policijaki stanica. Ked tano hitno slučaj vičin 112. Tu na valjani te džane da lji odova so ulo tano zločin, odova tano e policijaki buti te istražini odova so prijavijan.

Uvek šaj te vačere e policija ja e socijalno služba ki ti komuna te dobine pomoć hem zaštita.

Svako ko hine žrtva zločina isilje pravo ki odšteta, a odova odnosini pe hem koro tute kova hijan žrtva zločina sebepi i čast. Odoljese o zakon pooštrisalo ko palune berša, odola krivična dela kola tane čerde sebepi i čast šaj te den pana pobari odšteta nego ked dijekh krivično delo nane zločin sebepi i čast.

Akate šaj te arakhe podrška hem pomoć

Policijako organi

I policija primini o prijave ando zločinija hem palo odova istražini o prijavime zločinja. On šaj hem te bičhaljen tu ko aver organizacije te valjani te vačere džikasa ando odova so doživijan. Te pretinipe če ja doživijan nasilje, i policija šaj te den tut zaštita.

Socijalna služba

I socijalno služba ki svako komuna tani odgovorno te del pomožibe hem podrška e žrtvendže kola doživije zločin hem oljenge familjijendže. Telje isi o link ando švedska komune hem regionija kuri šaj te arakhe informacije andi tiklji opština.

GAPF dežurni centar podrške

O Nacionalno udruženje Glöm Aldrig Pela och Fadime, GAPF, dela podrška hem savet prekalo peklje linije podrškače. Phravde tane non-stop, ko celo berš. Oljendže šaj te obratinen pe o žrtve, oljengi familjija ama hem o profesionalci te dobinen pomoć. Ko akava centar čerena buti manuša kola tane siklje te resen e manušen kola tane ograničime sebepi i norma časti. Te vičine ko telefoni tano badijava, šaj te ačhon anonimna, a o manuša kasa ka vačere isiljen zavet ćutanja.

Linnea prijemno centar

I Linnea prijemno centar tano centar e ternendže kola doživije nasilje hem maltretiribe sebepi i čast ja kola hine zorjeja dinde ko dijekh brak, ja paljem rizikujinena te den pe zorjeja, bizo po čefi. Akava centar pomožini ko hitna slučaja ama hem dugoročno. Ko centar isi stručna manuša ko HBTQI hem ki kultura. I Linnea prijemno centar šaj te del hem savetija e profesionalendže kola resena e žrtven. O centar isilje jekh nacionalno telefoni e hitna slučajendže.

Čat podrške „O mangipe tano slobodno“

I organizacija Rädda Barnen (Spasin e čhavoren) isila jekh čat kova vičini pe ”O mangipe tano slobodno”. Odova čat tano e čhavorendže hem e ternendže kase valjani podrška hem savet ando but buča kola isiljen veza andi norma časti. O čat vodinena o manuša kola čerena neprofitno buti. Akate o čhavore hem o terne šaj te pučen pučiba ando prava, ando nasilje sebepi i čast, ando ograničibe hem prinudna brakija hem but aver.

RFSL prijemno centar podrške

O RFSL prijemno centar ičeri aktivnostija podrške e HBTQ manušendže kola hine izložime pretibase, doživije nasilje hem hine uznemirime. Hem o pašutne hem o amala e ugrozime HBTQ manušendže hem o profesionalci kola resena akalje ugrozimen šukar alje tane. Badijava tano te vičine o prijemno centar hem o kontakt šaj te ovel anonimno.

Somaya sklonište e džuvljendže hem e čhajendže

I Somaya sklonište e džuvljendže hem e čhajendže tano jekh neprofitno udruženje koja podržini e čhajen, e romnjen hem e HBTQI manušen kola isiljen strano poreklo kola doživinena nasilje ki familjija ja živinena ko kontekst časti. Oljengi buti tani ko but čhibja hem isiljen sar telefonsko linija, čat, sigurno čher hem centar za aktivnosti. Okola kola čerena buti isiljen baro iskustvo te pomožinen e manušendže kase valjani zaštita hem te našen ando nasilje hem maltretiribe.

Terrafem

O Terrafem tano jekh neprofitno udruženje koja čerela buti o čhaja hem o romnja te živinen bizo maribe ando murša. O Terrafem isilje jekh telefonsko linija ki celo phuv e čhajendže hem e romnjendže kola isilje strano poreklo hem isiljen kontakt e ugrozime manušnjencar ando razna phuvja hem ko but čhibja. O Terrafem isilje jekh pravno dežurno služba hem dežurno služba e džuvljendže.

E Čhajengo Pravo ko Društvo, TRIS

O TRIS tano jekh neprofitno organizacija koja čerela protiv nasilje hem maltetiribe sebepi i čast. O TRIS dela pomoć hem e phurederendže ama hem e čhavorendže hem e ternendže kola doživije ja tane ko rizik te doživinen nasilje hem maltretiribe sebepi i čast. Ko TRIS isi posebno kompetentna manuša kola resena e čhavoren hem e ternen kola isiljen dijekh intelektualno pharipe. Ko TRIS isi hem jekh telefoni za podršku, TRIS dežurno. I organizacija šaj te del hem privremeno ja zaštitimo smeštaj e žrtvače.

Informativno kampanja hem materijali

Ko jun ko 2022. berš počija jekh nacionalno informativno kampanja ando zakon hem alati protiv nasilje hem zlostavibe sebepi i čast. O informativno materijali tano e ugrozime čhavorendže, oljenge familjendže hem amaljendže ama hem okoljendže kola čerena buti te resen e čhavoren hem e ternen. O materijali isi te huljavi pe ko hedersförtryck.se hem isi e but razna kanalendže hem aparatendže. I kampanja šaj te dikhel pe ko socijalna mreže, ko digitalna bilbordija hem ko javno prevoz ko bare dizja.