Två tjejer samtalar med varandra på ett café.

Tuče kova hijan pašutno

Nasilje hem zlostavibe sepebi i čast na pogodini samo jekhe manuše ki porodica, familjija ja grupa. O čast tani ko celo dživdipe hem ko disavo način utičini ko sarinende.

Arakh e čhavoren uzo tute

Sar roditelj ja aver paše familjija isi tut jekh odgovornost te akhare gajlja ando čhavore uzo tute. Niko na tromal te čhivel tu zorjeja ja te pritiskini jekhe čhavore ja hari pophuredere terne te khuvel ko brako. Nane ni legalno jekh phureder manuš te mukhel e čhavore te khuvel ko brako.

Ki Švedska na tromal o čhavore te khuven ko brak, bizo obzir da lji o čhavoro kokri mangela ja na. Odova tano zločin kova vičini pe čhavorengo brak. Nane legalno ni te čhive jekhe phuredere manuše te venčini pe zorjeja. Odova zločin vičini pe prisilno ja prinudno brak. Na tromal ni džiko te ljel dijekhe čhavore ja phuredere ki dijekh aver phuv te khuvel ko brak. Odova tano krivično delo kova vičini pe hovavibe dži ko brako.

O sakatibe e džuvljenge genitalije tano isto zabranimo ki Švedska. Na tromal ni te ljegare jekhe čhavore ki aver phuv te čere odova sakatibe.

Ando 1. jun 2022. berš isi o zlostavibe sebepi i čast sar nevo zločin ko zakon. Akava nevo zločin značini so o sistematsko maltreteribe šaj te kaznini pe sar zlostavibe sebepi i čast te tano o motivi i čast.

Te hijan paše dijekhe čhavoreja ja terneja kase mislineja so doživini ja rizikujini te doživini nasilje sebepi i čast, tegani isi buča kola šaj te čere te podržine hem pomožine odola osoba. Isi tut o zakon ki ti strana. Vačer džikasa, sar ko primer i socijalno služba ja i policija hem rode pomoć.

Vačer e čhavorencar hem e ternencar

Šaj te ovel pharo te vačere e čhavoreja ja e terneja te sumnjineja so doživini nasilje sebepi i čast. Ama važno tano tu sar phureder te postavine pučiba hem šukar te šune ked o čhavore hem o terne probinena te vačeren. Akate potelje isi disave savetija kola šaj te primenine ked ka vačere džikasa.

  • Postavin phravde pučiba.
  • Šun o odgovor.
  • Verujin ko odova so o čhavoro ja o terno vačeri.
  • Ačhov hem ov podrška so god te šune.

Mothov so šuneja e čhavore adžahar so ka prilagodine to način sar vačereja e čhavorese vačeribnjase, posebno ked vačeri andi seksualnost, identiteti, pol. Sar ko primer valjani bi te koristinen i zamenica koja i žrtva koristi ando peste. Odova čerela poloko e čhavorese te phravel pe hem te tromal te vačeri.

Pučiba kola šaj te ovel šukar te pučen pe te sumnjineja ko nasilje sebepi i čast tane:

  • Da lji isi diso so tu na tromal te čere so bi tu mangeja?
  • Da lji isi diso so tu mora te čere so tu na mangeja te čere?

Ko odola pučiba postavin pana pučiba kola ka pomožinen e čhavorese ja e ternese te vačeri andi pi situacija.

Važno te ičere ki godi

Ičer ki godi so navaljani te navaljine koro džikaste te vačeri te odova manuš na mangela. Te o čhavoro ja o terno osetinena pe pritiskime, šaj sa te phanel pe.

Tu šaj te ove podrška

O čhavore hem o terne kola živinena ko kontekst časti tane ki jekh but phari situacija. Sar čhavore tane zavisna andi pi familjija, sar jekhto ando pe roditeljija ja ando staratelj. Keda dijekh čhavoro doživini nasilje hem zlostavibe čhere, šaj mora te iselini pe ando čher ko disavo vakti. Tu sar pašutno šaj te ove ljendže važno podrška tegani.

Ked o čhavoro ikljola ando čher kuri doživija nasilje, šaj ko početko ka valjani ljese mir hem tišina, ama palo disavo vakti tano normalno so oljesi porodica nedostajini ljese. Tegani tano važno o čhavoro ja o terno te resel džikas andi familjija ama odova te ovel ko jekh bezbedno način. Esavko sastanak maškari porodica hem i žrtva, na tromal nisar te mothovi kuri i žrtva živini trenutno te ne bi ovel paljem maltretirimo.

I Socijalno služba šaj te pomožini ked i žrtva mangela te pendžari pe familjija, ama nane uvek šajipe odova te čerel pe sar so o čhavoro ja o terno mangela. Dži odova na sredini pe, tu sar rođako šaj te ove but bari podrška.

Ko so valjani te misline

Keda primetineja so o čhavoro ja o terno kova tane tuče paše šaj doživini nasilje hem zlostavibe sebepi i čast, šukar tano te vačere odoljese osobače so primetijan buča hem so dikheja so nane lače šukar. Puč sar osetini pe hem vačer so hijan zabrinimo sose primetijan so nane lače šukar.

Važno te izgradini pe poverenje hem o čhavoro ja o terno te ovelje poverenje upro tute. Odova šaj te čeren adžahar so šunena šukar hem so hijen othe odolje manušese. Sar phureder manuš, šaj ka valjani te reagujine te zaštitine e čhavore, na primer adžahar so ka prijavine odija situacija ki socijalno služba.

Izbegin kokri te čereče slika andi čhavoresi situacija. Neka kokri vačeri pi situacija, pe lafijencar hem ko po tempo. Ma anen sigate zaključak sar o čhavoro osetini pe ja te vrednujinen i informacija koja dobijen. Šun hem verujin so o čhavoro vačeri hem so ov vačeri ando pe osećaja.

Mothov so mangeja hem so džane te šune so o čhavoro ja o terno vačeri hem ma probin sigate te arakhe rešenje. Važno te odova so vačeri te osetini soj tano šundo a tu kova šuneja, haljoveja hem te čede snaga te čere diso ando odova so šuneja. Te rode rešenje te pomožine e žrtvače avela ponodri.

Sumirin sar tu haljiljan odova so šujan hem puč da lji haljiljan šukar. Palo odova, ked isi tumen zajedničko slika andi situacija, šaj te vačeren odova so ka čeren akana. Ičer ki godi soj tano važno o čhavoro ja o terno valjani te učestvujini ko odova so desini pe, na primer, te pisini izveštaj ki socijalno služba.

Ponudin tu te dža e čhavoreja ja e terneja te ov mangela te ovelje disavo kontakt dijekha organizacija. But organizacije arakheja ki kontakt lista ko kraj ki akija strana.

Kvinna lyssnar på en person.

Film ando nasilje hem zlostavibe sebepi i čast (ko švedski)

O David Rexvid tano predavači hem istraživači ko Univerziteti ki Štokholm. Ko akava film ov vačeri soj tano o nasilje hem zlostavibe sebepi i čast, so značini odova hem sar o nasilje hem o zlostavibe šaj te dičhon. Ov mothovi hem savi pomoć hem podrška isi e žrtvendže.

10,34
Talmanus

Organizacije podrške

Isi but organizacije kola dena podrška hem kola isiljen iskustvo hem džanibe andi nasilje hem zlostavibe sebepi i čast. Akate telje isi jekh spisko ando nekobor prijemna centrija kase šaj o žrtve te obratinen pe hem te dobinen podrška hem pomožibe kova valjani ljendže. Hem tu kova hijan familjija ja amal šaj te obratine tu disave ando oljende.

Policijako organi

I policija primini o prijave ando zločinija hem palo odova istražini o prijavime zločinja. On šaj hem te bičhaljen tu ko aver organizacije te valjani te vačere džikasa ando odova so doživijan. Te pretinipe če ja doživijan nasilje, i policija šaj te den tut zaštita.

Socijalna služba

I socijalno služba ki svako komuna tani odgovorno te del pomožibe hem podrška e žrtvendže kola doživije zločin hem oljenge familjijendže. Telje isi o link ando švedska komune hem regionija kuri šaj te arakhe informacije andi tiklji opština.

Dežurno linija e žrtvendže zločina

O Brottsofferjouren tani jekh neprofitno organizacija koja podržini e žrtven kola doživije bilo savo vrsta zločina.

Linnea prijemno centar

I Linnea prijemno centar tano centar e ternendže kola doživije nasilje hem maltretiribe sebepi i čast ja kola hine zorjeja dinde ko dijekh brak, ja paljem rizikujinena te den pe zorjeja, bizo po čefi. Akava centar pomožini ko hitna slučaja ama hem dugoročno. Ko centar isi stručna manuša ko HBTQI hem ki kultura. I Linnea prijemno centar šaj te del hem savetija e profesionalendže kola resena e žrtven. O centar isilje jekh nacionalno telefoni e hitna slučajendže.

Somaya sklonište e džuvljendže hem e čhajendže

I Somaya sklonište e džuvljendže hem e čhajendže tano jekh neprofitno udruženje koja podržini e čhajen, e romnjen hem e HBTQI manušen kola isiljen strano poreklo kola doživinena nasilje ki familjija ja živinena ko kontekst časti. Oljengi buti tani ko but čhibja hem isiljen sar telefonsko linija, čat, sigurno čher hem centar za aktivnosti. Okola kola čerena buti isiljen baro iskustvo te pomožinen e manušendže kase valjani zaštita hem te našen ando nasilje hem maltretiribe.

Terrafem

O Terrafem tano jekh neprofitno udruženje koja čerela buti o čhaja hem o romnja te živinen bizo maribe ando murša. O Terrafem isilje jekh telefonsko linija ki celo phuv e čhajendže hem e romnjendže kola isilje strano poreklo hem isiljen kontakt e ugrozime manušnjencar ando razna phuvja hem ko but čhibja. O Terrafem isilje jekh pravno dežurno služba hem dežurno služba e džuvljendže.

RFSL prijemno centar podrške

O RFSL prijemno centar ičeri aktivnostija podrške e HBTQ manušendže kola hine izložime pretibase, doživije nasilje hem hine uznemirime. Hem o pašutne hem o amala e ugrozime HBTQ manušendže hem o profesionalci kola resena akalje ugrozimen šukar alje tane. Badijava tano te vičine o prijemno centar hem o kontakt šaj te ovel anonimno.

Čat podrške „O mangipe tano slobodno“

I organizacija Rädda Barnen (Spasin e čhavoren) isila jekh čat kova vičini pe ”O mangipe tano slobodno”. Odova čat tano e čhavorendže hem e ternendže kase valjani podrška hem savet ando but buča kola isiljen veza andi norma časti. O čat vodinena o manuša kola čerena neprofitno buti. Akate o čhavore hem o terne šaj te pučen pučiba ando prava, ando nasilje sebepi i čast, ando ograničibe hem prinudna brakija hem but aver.

E Čhajengo Pravo ko Društvo, TRIS

O TRIS tano jekh neprofitno organizacija koja čerela protiv nasilje hem maltetiribe sebepi i čast. O TRIS dela pomoć hem e phurederendže ama hem e čhavorendže hem e ternendže kola doživije ja tane ko rizik te doživinen nasilje hem maltretiribe sebepi i čast. Ko TRIS isi posebno kompetentna manuša kola resena e čhavoren hem e ternen kola isiljen dijekh intelektualno pharipe. Ko TRIS isi hem jekh telefoni za podršku, TRIS dežurno. I organizacija šaj te del hem privremeno ja zaštitimo smeštaj e žrtvače.

GAPF dežurni centar podrške

O Nacionalno udruženje Glöm Aldrig Pela och Fadime, GAPF, dela podrška hem savet prekalo peklje linije podrškače. Phravde tane non-stop, ko celo berš. Oljendže šaj te obratinen pe o žrtve, oljengi familjija ama hem o profesionalci te dobinen pomoć. Ko akava centar čerena buti manuša kola tane siklje te resen e manušen kola tane ograničime sebepi i norma časti. Te vičine ko telefoni tano badijava, šaj te ačhon anonimna, a o manuša kasa ka vačere isiljen zavet ćutanja.

Pubuter informacije

Ko jun ko 2022. berš počija jekh nacionalno informativno kampanja ando zakon hem alati protiv nasilje hem zlostavibe sebepi i čast. O informativno materijali tano e ugrozime čhavorendže, oljenge familjendže hem amaljendže ama hem okoljendže kola čerena buti te resen e čhavoren hem e ternen. O materijali isi te huljavi pe ko hedersförtryck.se hem isi e but razna kanalendže hem aparatendže. I kampanja šaj te dikhel pe ko socijalna mreže, ko digitalna bilbordija hem ko javno prevoz ko bare dizja.